APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z novimi napadi na Iran, če bo "potrebno", kot odgovor na izjave iranskega zunanjega ministra Mohammada Džavada Zarifa. Medtem je Iran sporočil, da je pripravljen nadaljevati pogajanja z ZDA, če bodo odpravljene sankcije in spoštovane iranske pravice do jedrske tehnologije za miroljubne namene. Iran ne bo opustil programa bogatenja urana, kljub morebitnim izraelsko-ameriškim napadom. Zunanji minister je dejal, da bi Iran lahko razmislil o neposrednih pogajanjih z ZDA v primeru enakega pristopa. Iran se je zavezal tudi k spoštljivi repatriaciji beguncev brez ustrezne dokumentacije.

Iranski diplomati so sporočili, da so v petek potekali "iskreni in podrobni" jedrski pogovori z nemškimi, britanskimi in francoskimi kolegi. Evropske sile so zagrozile sprožitvijo sankcij, če se Teheran ne bo strinjal z dogovorom o obogatenem uranu in sodelovanju z inšpektorji ZN. Medtem je iranski minister za nafto Mohsen Paknejad izjavil, da se država pripravlja na morebitno ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kot del prizadevanj evropskih sil za prisiljevanje Teherana k spremembi jedrske politike.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

NATO je napovedal, da bo naslednji teden na Nizozemskem izvedel letno vajo jedrskega odvračanja "Steadfast Noon". V njej bo sodelovalo več kot 70 vojaških letal iz 14 držav zavezništva. V vaji ne bodo uporabili jedrskega orožja, ampak bodo simulirali scenarije, v katerih bi ga lahko uporabili.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

Članek na freitag.de izpostavlja težave pri shranjevanju jedrskih odpadkov, ki ostajajo radioaktivni milijon let, in poudarja, da rešitev za končno odlagališče še ni na vidiku. Primerja nemški Gorleben z finskim Olkiluoto ter omenja Konrad in "Castor-Carsten" v povezavi s tem problemom. Medtem pa članek na uncutnews.ch obtožuje ameriški imperializem, da od Hirošime do danes izsiljuje svet z atomskim orožjem, pri čemer kot primer navaja jedrsko krizo z Iranom.